Nekaj misli pred/med/po poznem večernem treningu…

…”Ali res moram?”  jaooo (misel ob 22:03, po dveh urah spanja, počitka – po vseh dnevnih delovnih obveznostih in delu doma in ko je treba se spravit v tekaško opremo in zaštartat korake..). “JA, moram!”

Štart ob 22.30. Naklo, Kranj in proti Šenčurju. Mirnost noči, temperatura taprava. Po kakšnih dveh/treh kilometrih se telo prebudi, in počasi grem v svoj ritem… Ko tečem mimo lokala, terasa polna navdušenih obiskovalcev (uf, kako sem nekoč lahko jaz tako počel…?) začutim samo nekaj zvedavih pogledov – verjetno tudi nekaj komentarjev – a jih ne slišim – sem v svojih mislih, v svojem svetu…

“Kje smo ostali s pripravami?” Dobil sem zanimiv komentar zadnjič (enkrat medtednom), ali sedaj pa ničesar več ne pripravljamo v društvu v vezi  naših projektov. Ja, komentar tistih (tiste osebe), ki verjetno sama ni pripravljena niti pristopiti nam v pomoč, kaj šele z dejanjem nas podpreti… “Ja, pripravljamo.” V ozadju se odvija – ups odvijata –  zadnji letošnji velik projekt v okviru humanitarno tekaških prireditev – “Pikin ultra tek”. 26. september, prizorišče Pikinega festivala v Velenju. In projekt “Srce Sloveniji”, kjer naš srčnež in ekipa na veliko pripravljata vse za izpeljavo ultra podviga (več na fb: https://www.facebook.com/SrceSloveniji).

“Kje sem jaz ostal s svojimi pripravami?” Mi bo uspelo? Bom lahko realiziral svojo napovedano “željo” in odtečt 100 milj v okviru 24 urnega teka? Do sedaj imam podporo ekipe in nekaj podjetij, ki bodo projekt podprle z donacijo – to kar je tudi edini namen projekta in tudi mojega projekta. Z tekom 100 milj oziroma 162 km želim samo povabiti/privabiti tista podjetja, ki bi z svojo humanostjo in pomočjo naš dogodek naredila le še toliko bolj humanitaren…

“Kilometri mi manjkajo…”, sedaj delam cca med 50-100 km na teden. Prejšnji teden mi je uspelo preko 100, ta teden bo težko…danes, pa še sam petek in sobota/nedelja mi ostaneta. Ampak moram… Potem so še tu fitnes vaje, za moč… Sedaj sem v seriji 250/250 oz 250/150 (trebušnjaki, skleci)… plus ostale vaje za stabilizacijo trupa.

Dal sem napoved…medijem, prijateljem, ostalim… Ni odmika! Vse je v glavi. In v pravilnem pristopu. Misli se mi tudi vračajo nazaj k stavku, razmišlanju: “Zakaj?!”. In vedno znova, tudi po kakšnem obdobju, ko izgubim misel – se mi vrne ista – le še bolj močnejša. Tečemo za tiste, ki tega ne morejo oziroma tečemo zato, da pomagamo drugim. Zato VZTRAJAJ NEVER GIVE UP. Zato ekipa srčnežev, ki delajo z istim namenom. Zato tekaško humanitarne prireditve. Zato RUTHIN TEK. Zato 10 KROGOV ZA 10 NASMEHOV. In zato bo PIKIN ULTRA TEK. Septembra. In zato bom odtekel 100 milj.

Stečem naprej v noč. Objet z temo. Tišino. Mimo Brda, naprej proti Predoslju in Šenčurju. Kilometri se vrtijo, noge delajo, glava tudi… V Šenčurju zavijem proti jugu, proti Voklem – ko stečem mimo krožnega prometa se spet napotim v temo – tišino, noč,… Le tam pa tam kakšen netopir prišiba, ali kakšna “žužka”, katero privabi svetloba naglavne svetilke. Koraki se nadaljujejo, noč je vedno bolj mirna, vasi “letijo” mimo mene…Prebačevo, Hrastje, itd…V daljavi vidim svetlobo mesta, h kateremu se usmerim in kasneje tudi stečem po obrobju njega, preko Savskega mosta in mimo železniške postaje… Mesto prazno (ura je cca 2.00), tam pa tam kakšen avtomobil pelje, koraki se nadaljujejo in postajajo tudi vedno težji. Čaka me še ravnina med Kranjem in Naklim, ki pa postaja daljša in daljša… Energije zmanjkalo, ampak – sem sam, brez spremstva, brez zalog. Odcepljam zadnja dva kilometra, vmes naredim nekaj vaj za razteg in na koncu še samo lahkoten tek do doma. Zaključim, dovolj imam… (ura 2:35).

28.07.2014, 09:05

Po napornem vikendu še stavek dva na nočni trening. Včeraj zvečer se mi je v roke podala nova knjiga, tokrat od Grega Hočevarja: Ustvarjen za gibanje. Preletel na hitro in prebral uvod ter začetek prvega poglavja… Branje, ki bo zame zanimivo – veliko analiz, detajlov.

Edini čas, ki ga kreiram sedaj (do sedaj) za trening je oz. so pozne nočne ure. Počasi prehajam v fazo, ko se bodo kilometri morali dvignit na 100-150 na teden. Bom zmogel? Sem bil preuranjen za napoved? Odgovor poznam – se vidimo 26.09.2014 na PIKINEM ULTRA TEKU.

In še misel:

“Mora boleti… Le z bolečino dosežemo cilje”. Misel, ki je prisotna pred/med/po treningih…  in tudi “Only myself and team know what  should be done to achieve what we have in our hearts!”…

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s