Well, it is time to write something…

No, čas je da nekaj napišem…

Kar nekaj dogodkov se vrtelo v teh dneh / dveh tednih – še vedno vse pod vtisi zaključka Pikinega ultra teka.

Veliko ljudi, znancev me sprašuje, kako se počutim… Telo ni zmantrano (če odštejemo nekaj sanacij “drobnih” poškodb…ampak pustmo detajle), ne počutim se utrujenega. Bolj sem utrujen psihično, bolj je izmučena glava… Količino kilometrov sem drastično zmanjšal, vse pa kompenziram z drugimi dejavnostmi. Med drugim tudi planinami – tudi za 8 urni pohod v Alpe se splača potrudit in se prepuščat užitkom… Takšnim in drugačnim.

In bil je trening dan, to nedeljo. Pozno dopoldne izkoristil za krog okrog Kranja, odtekel dobrih 20 km. Prepustil se teku, nič posebnega planiral – bolj sem želel uživat v pogledu na obsijane Kamniše Alpe, ki so kar vabile v njihove vršace… Med tekom pa razmišljanja: tek, trening, naslednji podvig, ekipa, obveznosti, Pikica, branje, Palmanova, kam naprej, trening, občutek napredovanja,… Vse ob zvokih prijetne glasbe. Spet me je pritegnilo k poslušanju – zato ob teku se prepuščal zvokom Sidharte, Big Foot Mame, ostalih rock skupin,… Krog se je hitro odvrtel, sledilo je še kasnejše razvajanje v soncu, s sprehodom. In uživanje.

Ko to pišem – mi v roke pade knjiga (no, ni padla, prinesel mi jo je znanec v službo…) in na zadnji strani – kar vedno prvo preberem – je napisan prvi stavek: ” Deset ur neprekinjenega gorskega teka te bodisi vrže na rit bodisi ti primaže pošteno klofuto, brez izjeme…”. Misel, odvrtim se nazaj v poletje – kje sem jaz tekel, kje sem se podil po cestah, grebenih, tudi gorah. Kje sem delal korake za korakom? Da oddelal potrebne kilometre za Piko… Sem dobil klofuto? Me je vrglo na rit? Ja. Velikokrat. A sem vedno prestavil nogo pred drugo, in naredil še en korak  in naslednji korak in…

In bilo prijetno – bilo radostno. Bilo srčno. Vedno. So bile solze? So – priznam… So bile bolečine? So. Se je splačalo? Absolutno!

No, nov ciklus treninga je pred mano – sem ga malo željan. Željan kilometrov. Željan bolečin. Tistih, ko prideš domov in čutiš “srkanje energije v mišice”… In če me kdo sprašuje sedaj, zakaj – zato. Imamo razlog. Tekači. Ultramaratonci. Ali preprosteje rečeno – tisti, ki tečemo ali iz užitka ali z razlogom.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s