Born to run…

… rojeni za tek

Misel. Ki prišla…

Nekaj časa (obdobje zadnjega tedna) že iščem, premišljujem, čakam. Manjkalo mi je.  Iščem – čakam – idejo. Naval, dotok misli…

Prišla danes zjutraj, med vožnjo, proti pisarni…

Pred dnevi mi je v roke priletela knjiga z naslovom “Rojeni za tek”. Po prebiranju, med vikendom,  prišel do zanimivega razmišljanja pisatelja, in se tudi bi lahko poistovetil s tem – oziroma vsaj tako bilo razmišljanje danes zjutraj. Verjetno posledica zgodnjega vstajanja, in brzenja po avtocesti proti Štajerski…

Rojeni za tek. Prvotno. Ja? Verjetno. Vendar nas kasneje življenje posadi na rit in nam ponudi vse namišljene pripomočke, s katerimi se potem gibljemo od točke A do točke B. Še v trgovino, ki je oddaljena nekaj metrov se navsezadnje odpeljemo…

Enako razmišljanje – pa ni nit knjige to – je povzel pisatelj, kjer se je poigral z mislijo, da smo rojeni za tek že takoj v začetku (oz. še pred nastankom življenja): 1. tečemo da zmagamo do jajčeca :); 2. takoj ko shodimo kot dojenček nas noge neustavljivo nesejo in tečemo naokrog (starši nas pa mirijo, ustavljajo,…); 3. tečemo razigrano, lahkotno ko smo dečki/deklice – energije nam ne zmanjka; in tako naprej. Vse do…

In zakaj potem, ko moramo tečt zase – za svoje dobro počutje, za dobro razpoloženje in za svoje zdravje – tega ne počnemo več? Zakaj ne bi vsak dan namenili nekaj hitrih korakov zase,  položili na svoj “account” nekaj dinarčkov… Ne pravim, da mora vsakdo odteči maraton ali kaj več. Ne. Dovolj je kilometer, dva. Morda tri. Toliko, da je počutje izboljšano (ne bom se spuščal v podrobnosti dobrobiti za psiho fizično počutje, procese v telesu, izboljšanja le-teh… čeprav bi lahko…).

In dragi moji – tisti ki to berete – veste kdo – nikoli ne pomeni, če nekomu ponudim roko ali svoj čas za tek, da potem pa bo z mano se “ganjal” 20, 30 kilometrov… 🙂 Pomeni, da preprosto morda si želim (tudi mi tekači) teči za dušo in svoj “account”. Kajte velja – rojeni smo za tek. Rojeni za gibanje.

Še to:

In vsakršno pohvalno je dejanje tiste osebe – ki se po ne vem čem (letih, bolezni, lenobi, želji po spremembi) odloči za gibanje. Velja vsako gibanje, ki je 10 – 1 5 minut izven konteksta tistega, kar počnemo tekom dneva. In vsak korak velja. Ni pomembno, kako. Pomembno le toliko, da je v mejah razumnega koraka in gibanja.

Sama knjiga “Rojeni za tek” pa prepleta več zgodb, tekaških, življenjskih, ki je kot ena celota povezana s skrivnostnim mehiškim plemenom Tarahumari, katero tek jemlje kot način življenja… Misel “rojeni za tek” pa se mi v tem trenutku vrti po glavi… Smo. Najti moramo samo vzgib. Razlog. Motiv.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s