Privilegij

Zgodnjost, mirnost jutra mi je dalo nekaj iztočnic… Iztočnic za razmišljanje. Z trdimi nogami (vsaj v začetku) se poženem po cesti proti Kranju, v nadaljevanju pod Šmarjetno goro…

Privilegij je vstati se zgodaj in delati, kar te veseli. Privilegij je biti zdrav. Privilegij je delati korake, delati kilometre, za vse tiste, ki tega ne morejo. Privilegij je oddelati kilometre, oddelati projekte in s tem pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo najbolj. In privilegij je zavedanje le-tega!

Po ravnini proti Kranju se noge omehčajo. Posledica sobotnih dobrih 30 km teka in slabih 50 km kolesarjenja se je razmehčala, korak se mi stopnjuje v tisti korak, ki ga ponavadi delam ob sproščenem teku. Spustim se po cesti do Savskih otokov in nadaljujem do ceste, ki se s klancem vzpenja na vrh Šmarjetne gore. Vzamem palice in s pospešenim, hitrim korakom – hitro hojo odborbam do vrha. Srečujem zgodnje sprehajalce, zgodnje rekreativce. Po nekaj ovinkih prispem na vrh. Pogled na obsijano dolino, pogled na v meglice zavite vrhove Kamniških Alp, misli se rojevajo…

Koliko imamo možnosti v svojem življenju, z le malo truda, da naredimo naše življenje kakovostnejše.  Z vsakodnevnim nekaj desetminutnim časom zase, časom za razmišljanje, da si je potrebno vzeti čas za rekreacijo, za kakovostno hrano – se lahko stanje zdravja in stanje duha neizmerno poboljša. Vem. Vem, kje sem bil štiri leta nazaj, vem…

Popijem tekočino, naredim fotko, dve in stečem. Stečem po cesti nazaj v dolino. Ovinki se vrtijo, srečujem nove pohodnike, ki sopihajo v hrib. Sem vesel – vesel za njih, da so si vzeli čas zase, za jutranje prebujanje.  Koraki postajajo lahkotni, noge delajo, občutek je tisti, ki sem ga imel dve leti nazaj.  Preko mostu čez Savo vidim jutranje ribiče, ki delajo svoje cilje, svoj šport…

Privilegij… Privilegij je, da z tedenskim progresivnim planiranjem pripravljam svoje telo na tisto – kar mi je fokus v prihodnje. Fokus, inspiracija se vrti, koncentrira samo na en ključen projekt; projekt 42. Sem sposoben? Bom sposoben? Zaupal sem idejo nekaj svojim najbližjim. Odločitev o izvedbi  bo padla po tej sezoni…

Izklopim razmišljanje, čaka me še dobrih štiri kilometre kranjskega polja proti Naklu. Koraki gredo gladko, muskalatura dela brez težav. Brez težav pridem do doma, kjer sledi zaključna faza jutranjega teka – stretching, ob hkratnem regeneriranju z tekočimi hidrati in beljakovinami. Takoj sledi še jutranji sprehod in kasneje ob prihodu nazaj – uživanje ob gledanju zaključka smučarskih skokov v Planici. Bravo Slovenija. Bravo vsi tisti, ki so prišli podpret naše športnike in jih z res – res domoljubnim navijanjem in vihranjem zastav spodbujajo in se na tak način zahvalijo za vse, kar so naredili v tej sezoni.

 

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s