Pričakuj nepričakovano…

Kar tako – je bil prvotni zapis naslova bloga. A ko sem dobil zapis stavka, dveh občutkov Tadeje – je nastal naslov, zgoraj zapisan. Ostalo v blogu…

 

 

Dobivam kar nekaj vprašanj, kako pa sedaj treniram, ali grem na kakšno tekmo? Kaj bo zame nov izziv? Itd… Tisti, ki stojijo ob meni, so ob meni in z mano živijo – poznajo vse te odgovore. Sam tekmujem v svojih tekmah – in edino to je pomembno; da uživam, se gibam, se zavedam, gledam s svojim pogledom na življenje – in da v tem tekmujem.

Svoje tekme sestavljam tedensko; čeprav je sedaj poletje imam ritem svojih tekem – tedensko odvrtim še vedno 6-8 enot treningov, ki pa so podrejeni času za skupne korake naprej. Po večini naredim dnevni trenig z dvema enotama / z dvema športoma. Vse to bo trajalo do začetka septembra, ko se bo število enot začelo dvigovati in plansko kreirati bazo priprav za projekt 42/42.

 

 

Tekma kot izlet – uživam v planinah, v brezpotjih. V tem odklopim svojo glavo in se gibam, razmišljam. Delam korake, kreiram vzorce besed, vidim vizijo… Včasih pa planinski izlet nastane tekma, tekma ki te požene v razmišlanju – še nekdo, ki sledi tvoj korak, dela tvojo vizijo… Kuclji Paškega Kozjaka gor, kuclji dol, lahkotni pohod, brezpotja, pašniki,… in korak, dva koraka, ki sta se sprovedla v lahkoten trail tek. Tek, ki se je razvlekel čez pašnike, nadaljeval vse do tistega pobočja, kjer se Paški Kozjak začne nižati proti dolini Dolič; in se obrne tek nazaj, nazaj vse do začetka poti – Planinski dom na Paškem Kozjaku. Vse vmes pa trail tek, z nasmehoma in energijo.

Kar tako....jpg

Ko sva prišla na vrh, iz gozda, ko sem zagledala travnik in nebo, je bila moja prva misel svoboda… najprej se podaš na pot, neveš kam točno si namenjen, kaj pričakovat… Kar naenkrat iz temnega gozda, sopare, ki je nastala od slabega vremena, vseh pajkovih mrež v katere sva se zapletla… stopiš v drug svet. Odprt, barvit, svetel… poln energije. V meni se zbudi občutek otroka, ne razmišljam kje so meje, kdo me gleda, kdo me posluša…. Jaz tečem, se smejem, skačem… sem kar sem ob človeku, ki me popolnoma razume brez besed in vprašanj. Sva – midva.

Ob vračanju iz Paškega Kozjaka je v meni ostal občutek svobode. Koraki so bili lahki, pot, katera je bila prej negotova, se mi je zdaj zdela, kot bi jo že prehodila mnogokrat. Ni bilo več razmišljanja, zavor, ni bilo v mislih vprašanja “Ali grem po pravi poti?”. Moj korak se je “zlil” v lahkoten tek… tekla sem z njim. Spoznanje, da uživam v hoji, teku, da delam stvari, o katerih pred časom niti pomislila nebi, me je napolnilo z srečo, zadovoljstvom… Postavilo mi je nove izzive, vprašanja. Kaj še bom doživela? Kaj vse še bom videla? Vem samo en odgovor. Vse to želim doživeti z NJIM. On me je usmeril na pot, na kateri spoznavam, kako čudovita je narava, kako velik pomen ima pri meni, kaj vse mi nudi….  da vse skupaj spremlja še najina norost, smeh, sproščenost…neprecenljivo!

Pričakuj nepričakovano in sreča bo popolna.” 

 

Izlet, dan, trail izlet, ki ima zame pomen. Živim življenje, gradim sebe in koraki se delajo z mano.

Naj bo vsak vaš športen korak – nepričakovan. In uživajte v njem. Sami in v družbi.

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s